Zgodovino društva je na podlagi pričevanj Milana Petka, Jožeta Obrana st., Janeza Arnuša, Draga Ciglara, Emila Goloba in drugih ter društvenega arhiva in časopisnih izrezkov Cirila Petka in Biltena MNZ Ptuj, ki je izšel ob 40. obletnici ustanovitve Medobčinske nogometne zveze Ptuj, zbral, uredil in napisal Tomislav Viher. Najpomembnejši dogodki vam bodo predstavljeni nocoj. (prebere Martina v napovedi zgodovine)
(Prvih 35 let delovanja društva je lepo opisano v časopisnem izrezku Cirila Petka, ki je izšel v Ptujskem tedniku 14. septembra 1989 z naslovom Telovadno društvo Partizan Dornava praznovalo 35. rojstni dan. Kroniko o življenju in delu TVD Partizan Dornava sta sestavila Milan Petek in Anton Čuš starejši. Spomnila sta na začetke razvoja telesne kulture v Dornavi, ki segajo v čas pred drugo svetovno vojno.)
Mladi fantje, ki jih je gnala želja po gibanju, so gojili predvsem orodno telovadbo. Imenovali so se Sokoli in kasneje Fantovski odsek. Nastopali so v sosednji krajih, Sokoli celo na Češkem. Po osvoboditvi so se mladi pričeli ukvarjati še z lahko atletiko in strelstvom.
Rojstni dan TVD (Telesno-vzgojnega društva) Partizan je 5.2.1954. Z ustanovitvijo društva so postavili temelje organiziranega delovanja. Največ so v tistem času pokazali člani pri orodni telovadbi. Starejši se še spominjajo vratolomnih skokov in akrobacij bratov Antona, Jakoba, Janeza in Franca Čuša ter drugih.
Uspešni so bili tudi v suvanju krogle, metu diska in kopja, skokih v daljavo in višino. Posebej velja spomniti na uspeh deklet v letih od 1960 do 1961. Dvakrat so bile tretje, enkrat druge in enkrat prve na tekmovanju Po poteh ob žici okupirane Ljubljane. Proga je bila dolga 14 km, dornavska dekleta pa so pustile za seboj tekmovalke iz znanih klubov, kot so Kladivar iz Celja, Branik iz Maribora, Fužinar iz Raven in druge.
Četudi društvo ni imelo denarja, je v letih od 1954 do 1965 veliko doseglo. Posamezniki, med njimi omenimo Novaka, Ferda in Marijo Vaupotič, Mihaela Gučka, mladega načelnika Antona Čuša, so pridno delali. Društvo je dobilo prostore v Zavodu dr. Marijana Borštnarja in nekaj opreme, ki so jo uporabljali skupaj z osnovno šolo. Uredili so nogometno in rokometno igrišče. Za to obdobje je značilna tudi zagretost za žogo. Fantje so tekali za pravo usnjeno žogo; prinesel jo je Martin Golob. Ob 35-letnici jo je ponovno prinesel in daroval fantom krajevne skupnosti, da jim bodo popoldnevi krajši. V letih od 1965 do 1970 je društvo životarilo.
V sedemdesetih letih je znova zaživelo in ustanovili so več športnih sekcij: za odbojko, namizni tenis, šah in strelstvo. Strelska družina se je pozneje osamosvojila in dosegla odlične rezultate. Organizirali so se tudi nogometaši, košarkarji in kolesarji. Lepe spomine je dosegla šahovska sekcija, in to pod vodstvom Slavka Širca, danes pa jo vodi Vlado Viher in je ob nogometu in košarki tretja sekcija, ki dela.
Med tistimi, ki so se v omenjenem obdobju nesebično trudili za društveno dejavnost, so bili Konrad Vertič, Janko Petek, Janko Ratek, Drago Vertič in drugi. V času mandata Konrada Vertiča so v jami zgradili stadion. Zaslužen pa je tudi za dobro sodelovanje v Zavodom dr. Marijana Borštnarja, osnovno šolo in sosednjimi društvi.
Letos je društvo dobilo novega predsednika – Milana Petka. Njegova želja je, da bi društvo vključevalo čim več krajanov in, da bi prevzeli odgovornost in vodenje rekreacije v kraju. Želi pa tudi več denarja, vsaj toliko, da bodo imeli za tekmovanja. Denarno sušo najbolj občuti blagajnik Janko Šešerko; pravi, da je blagajnik brez denarja.
Priznanja TVD Partizan ob njegovi 35-letnici so prejeli: OŠ dr. Franja Žgeča Dornava, Zavod dr. Marijana Borštnarja, Jože Hentak, nogometna sekcija, Janko Ratek, Stanko Janžekovič, Branko Debeljak, Drago Vertič, Anton Čuš, Jakob Čuš, Ferdo Vaupotič, Marija Vaupotič, Jože Žuman ter nekdanje tekmovalke v lahki atletiki in gimnastiki Neža Berlak, Angela Cigula, Angela Lah, Zinka Korpar, Marija Popošek in Terezija Zemljarič.
Avtor članka: MG
Iz obdobja 1954 - 1989 je potrebno omeniti še, da se je društvo preselilo iz Zavoda dr. Marijana Borštnarja v prostore v takratnem zadružnem domu, današnji občinski dvorani. V zadružnem domu je domovalo na dveh lokacijah, nato pa se je preselilo v prostore stare šole ob cerkvi. Tam danes stoji blok.
Leta 1983 so mladi iz Telovadnega društva Partizan in OOZSMS (Območne organizacije Zveze socialistične mladine Slovenije) organizirali košarkarski maraton. Mladi košarkarji iz Dornave so želeli popraviti takratni jugoslovanski rekord v neprekinjenem igranju košarke. Tako so popravili jugoslovanski rekord, nadaljevali z igro in popravili še evropski rekord kar za dobri dve uri. Neprekinjeno so igrali košarko 62 ur in 5 minut. Na maratonu so dosegli skupaj 9430 košev. Naslednje leto so maratonski podvig ponovili in ga celo presegli. Na žalost pa noben rekord ni bil uradno priznan, ker ni bilo prisotne mednarodne komisije.
Strelska sekcija je dosegala odlične rezultate, vendar se je leta 1987 od društva odcepila in ustanovila svoje društvo. Prostor in strelišče so imeli v stari šoli.
V drugi polovici 90-ih let so nogometaši igrali v mariborski podzvezi, kar je primerljivo z današnjo tretjo ligo. 1988-tega in 1989-etega so se udeležili prvih večdnevnih priprav v Tuheljskih toplicah na Hrvaškem. Ustanovili so prvo žensko ekipo. Organizirali so prijateljsko tekmo z Dinamom iz Zagreba. Priredili so veselico na kateri sta nastopala takrat zelo popularna Ivica Šefrezi in Ljubka Dimitrovska in tako pridobili nekaj finančnih sredstev za šport. Ob nogometnem slovesu Jožeta Soka so priredili so prijateljsko tekmo z takratnim jugoslovanskim prvoligašem Dinamom iz Zagreba.
V tem obdobju je bila ustanovljena prva nogometna sekcija veteranov. Nekaj let so se srečevali z veterani iz nemškega Passau-a. Na enem od teh srečanjih je za veterane Passaua zaigral tudi Gerd Muller. Dornavo pa sta obiskala še nogometni legendi, nemška reprezentanta: Jurgen Klinsmann in Guido Buchwald. Omenjeni igralci so bili med najboljšimi na svetu.
Leta 1991, ko se je Slovenija osamosvojila, se je društvo preimenovalo v Športno društvo Dornava, katero ime ima še danes.
Dogajati so se začeli veliki infrastrukturni premiki. Ob igrišču se je začel graditi novi Zavod za usposabljanje, delo in varstvo, na kratko Zavod Dornava. Igrišče je na žalost zaradi različnih vzrokov prešlo v last Ministrstva za zdravstvo oz. Zavoda Dornava. Nekatere, takrat dane, obljube o novem lastnem igrišču se na žalost niso izpolnile. Naenkrat smo na lastnem igrišču postali podnajemniki. Dodati pa je treba, da je Zavod Dornava skoraj 20 let, v zameno, pomagal društvu s pranjem dresov.
Društvo oz. veterani so se spoprijateljili z nogometnim klubom Korotan iz Prevalj, ki je nekaj časa nastopal v 1. slovenski ligi. Nogometno - družabna srečanja so trajala od začetka devetdesetih do 2011, torej kar 20 let. V Šentanelu nad Prevaljami smo se kasneje udeležili tudi večdnevnih kondicijskih priprav. Veterani so se leta 2000 ponovno organizirali in kasneje prijavili v veteransko ligo v kateri tekmujejo še danes.
V tem obdobju so se zgodili veliki športni uspehi: dvakrat smo postali članski prvaki v prvi ligi Medobčinske nogometne zveze Ptuj. Najprej leta 1996 - posledično se je takrat ogradilo igrišče, nato pa še leta 2005, ko smo se uvrstili v Štajersko ligo (danes je primerljiva s 3. ligo). Leta 1995 in 1996 smo se uvrstili tudi v slovenski pokal.
Malo kasneje, od leta 1997 do leta 1999, pod vodstvom takratnega predsednika g. Jožeta Obrana st. in s pomočjo župana g. Franca Šegule, se je zgradil današnji objekt. Takrat se je društvo preselilo iz stare šole v nove izgrajene prostore. V letih 2005 do 2011 so se igrišče in pripadajoči objekti še modernizirali. Nameščen je bil zalivalni sistem, reflektorji, tribune in veliko drugega. Objekt smo dogradili, da smo pridobili prostor in namestili centralno ogrevanje na plin.
Povedati je treba, da je Dornava vedno imela veliko podporo gledalcev. Včasih je imela celo svojo navijaško skupino, ki nas je na tekmah spodbujala z navijanjem in navijaškimi pesmimi. Tekme je takrat redno obiskovalo preko 500, včasih tudi preko 1000 gledalcev.
Leta 2008 je bil na pobudo danes pokojne Mihaele Arnuš ustanovljen Ženski nogometni klub oz. ŽNK Dornava. Imeli smo članice in dve mlajši ekipi. Članice so nekaj let tekmovale v 1. slovenski nogometni ligi. Takrat je v ligah Nogometne zveze Slovenije in Medobčinske nogometne zveze Ptuj nastopalo kar 11 ekip društva – 8 moških in 3 ženske. Mihaela Arnuš je postala članica Komisije za ženski nogomet na Nogometni zvezi Slovenije. Prirejati smo začeli nogometno-družabno prireditev Nogomet nas združuje oz. Memorial za Arnuševe. Na tej prireditvi se vsako leto že 13 let zbere preko 100 otrok iz našega in sosednjih društev.
Na pobudo Tomislava Vihra je bila leta 2009 ustanovljena Šahovska sekcija. Organizirala je več občinskih in drugih šahovskih turnirjev. Več let je z ekipo uspešno tekmovala v Slovenja-goriški ligi in kar dvakrat postala zmagovalec omenjene lige.
V letih od 2011 do 202O se je društvo posvečalo predvsem vzgoji mladih nogometašev. Mlajše ekipe so pod vodstvom Martina Juriča odlično delovale in premagovale veliko večje klube kot sta ptujska Drava in kidričevski Aluminij. Članska ekipa je na žalost razpadla. Leta 2021 je bila ponovno ustanovljena in je začela na dnu. Ekipa se je hitro povezala in izoblikovala, tako da so že v naslednji sezoni postali prvaki 2. razreda in se uvrstili v 1. razred MNZ Ptuj.
Danes v Športnem društvu Dornava deluje preko 170 članov društva, starih od 5 pa do preko 60 let. Društvo je dobro organizirano. Vodi ga 15-članski upravni odbor pod vodstvom Tomislava Vihra. Poleg upravnega odbora, društvu pri vsakodnevnih aktivnostih, pomaga še kar nekaj članov. Kljub temu nas je včasih premalo. Imamo vse potrebne komisije, ki jih zahteva društveni statut.
Od približno 1990-ega je naša osnovna barva modra. Razvili smo svoj grb.
V ligah MNZ Ptuj tekmujemo z 8 selekcijami in sicer: Veterani nad 35 let, Člani, Mladinci, in otroki, starimi do 15, do 13, do 11, do 9 in do 7 let. Poleti treniramo in igramo na prostem, pozimi pa v telovadnicah v Dornavi in Juršincih. Aktivni smo celo leto.
Kot je razvidno iz prebranega, se v društvu trudimo, da bi vzgojili čim več mladih igralcev, saj bomo le na ta način lahko ohranili društvo, poskrbeli za prihodnost in dvignili kvalitetno raven nastopanja. Prepričani smo, da mladi sodijo na športna igrišča in, da jim bo udejstvovanje v športu veliko pripomoglo v njihovem nadaljnjem razvoju.
Rezultati dobro zastavljenega dela se kažejo v uvrstitvah selekcij, kakor tudi v športnem parku, saj je bilo že veliko narejenega na posodobitvi in ureditvi. Stremimo k še varnejšemu in bolj urejenemu okolju, igrišču in pripadajočim objektom.
Posebej smo ponosni na veterane, ki z vzorom in izkušnjami aktivno delujejo pri vodenju kluba v upravnem odboru ŠD Dornava ali kot trenerji. Udeležujejo se tudi vseh prostovoljnih delovnih akcij in uspešno predstavljajo občino v okviru veteranske lige. Že več let so v vrhu tekmovalne lestvice.
Upravljamo z glavnim in pomožnim igriščem, ki pa na žalost nista v naši lasti. Glavno igrišče je opremljeno z zalivalnim sistemom in novimi reflektorji. Igrišči redno črtamo, kosimo, zalivamo, valjamo in tudi drugače vzdržujemo, saj se vsak dan na njih odvije več treningov oz. tekem. Ob igrišču so hišice za rezervne igralce in delegata. Ograjeno je z ograjo. Ob njem je objekt iz leta 1999 s slačilnicami in vsemi ostalimi potrebnimi prostori, ki jih društvo potrebuje. Pozimi prostore ogrevamo oz. temperiramo na minimum, saj za kaj več nimamo denarja. Vse stroške: elektrika, plin, voda, bencin itd., plačujemo sami.
V društvu si prizadevamo, da bi pridobili lastno igrišče oz. športni park, saj so nas okoliški klubi glede infrastrukture že davno prehiteli. Tako se ne bi več bali, kdaj nas bodo izrinili s sedanjega igrišča. Z glavnim in pomožnim igriščem bi se izognili prostorski stiski. Po drugi strani, pa bi se kot lastniki, lahko prijavljali na različne razpise za sredstva katerih smo vsa ta leta prikrajšani. Povedati je treba, da imamo pri tem, za nas največjem projektu v zgodovini, podporo Župana Zorka in občine, tako da upamo, da bomo v doglednem času prišli do lastnega športnega parka.
Naši drugi cilji pa so: da bi obdržali in povečali število igralcev pri vseh selekcijah, predvsem pri otrocih; da bi nadaljevali delo s člansko ekipo in se uvrstili v višji rang tekmovanja. Delovali bomo na področju rekreativnih dejavnosti in vključevali čim širšo populacijo v naš kolektiv
Za uresničitev ciljev, je naše prizadevanje in požrtvovalno delo premalo. Potrebno je veliko finančnih in materialnih sredstev, do katerih pa brez pomoči Občine in Vas sponzorjev, ne moremo priti. Hvaležno je treba povedati, da nas poleg Občine podpira preko 60 sponzorjev in donatorjev. Za vaš prispevek in pomoč se vam danes iskreno zahvaljujemo. Hvala!